Objavil/a: Branko Ivanek, sreda, 13. november 2013
Jesenske in zimske vozne razmereMrak, megla in padavine vplivajo na vidljivost iz avtomobila v jesenskem
in zimskem času zato je potrebno vožnjo prilagoditi razmeram na cesti. Poletja je konec
S koncem poletja se tudi razmere na cestah
spremenijo. Mrak, slaba vidljivost, luže na cestah, megla in prva zmrzal
od voznikov zahtevajo več pozornosti in pazljivosti, manjše hitrosti in
daljše varnostne razdalje, a tudi tehnično brezhiben avto z delujočim
gretjem in zračenjem.
Slaba vidljivost, daljša varnostna razdalja
Daljša
obdobja mraka ter teme v pozni jeseni in zgodnji zimi skupaj z močnim
dežjem, pršcem avtomobilov pred nami in meglo močno poslabšajo
vidljivost iz avtomobila. Z zmanjšano vidljivostjo se podaljša
reakcijski čas reagiranja na nenadne dogodke na cesti, zato velja
najpomembnejši napotek: če je vidljivost slaba, postopno zmanjšamo
hitrost in močno povečamo varnostno razdaljo do vozila pred nami. Naj
opozorimo, da nenadno zmanjšanje hitrosti lahko privede do naleta.
Meglene nevarnosti
Megla
je v naših krajih zelo pogost pojav, za voznike pa pomeni predvsem
zmanjšano vidljivost. Pri zmanjšani vidljivosti je potrebna prilagoditev
hitrosti. Če vidite le 50 metrov daleč, ne smete voziti hitreje od 50
km/h na uro - to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če
naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Pri boljši vidljivosti lahko
vozite hitreje, a velja upoštevati ta merila: če vidimo 100 metrov
daleč, vozimo z največ 80?km/h, če vidimo 150 metrov daleč, vozimo z
največ 100?km/h. To so zgornje meje še varnih hitrosti, priporočljivo pa
je, da jih še znižate.
Pomemben element varne vožnje je tudi
varnostna razdalja. Splošno pravilo je, da naj bo varnostna razdalja
enaka vidljivosti; če vidimo le 100 m daleč, naj bo varnostna razdalja
do avtomobila spredaj toliko, da še vidimo njegove luči. Če se
“prilepimo” na zadnji del avtomobila pred nami, nimamo praktično nobene
možnosti, da varno ustavimo, ko se avto pred nami zaplete v nezgodo.
Dobra vidnost in vidljivost
Pri
vožnji ob slabši vidljivosti velja opozoriti tudi na pomanjkljivosti
nekaterih zasnov dnevnih luči. Stalna uporaba dnevnih luči (ali
zasenčenih žarometov) je pri nas obvezna, a po zakonu to velja le za
luči spredaj – zadnjih luči ob normalni vidljivosti podnevi ni treba
imeti prižganih. A ob le malce slabši vidljivosti (ki še ni padla pod 50
metrov, ko lahko prižgemo zadnje meglenke), ob dežju in predvsem ob
dežnem pršcu s ceste zaradi slabše vidljivosti težko vidimo avto pred
nami, ki nima prižganih zadnjih luči. Zato velja ob slabšem vremenu
prižgati zasenčene luči oziroma žaromete in zadnje luči – tudi če sicer
že svetijo prednje dnevne luči. To velja tudi za avtomobile s samodejnim
preklopom luči oziorma žarometov.
Ob temperaturah blizu ali pod
lediščem se vlaga iz ozračja kot tanka ledena plast pojavi tudi na
avtomobilskih steklih. Kdor nima avtomobila čez noč v topli garaži, mora
zjutraj led pač očistiti s stekel. Večinoma to počnemo s posebnimi
strgalci za led, včasih uporabimo tudi kaj drugega, kar nam pač takrat
pride v roke. Pomembno pri čiščenju ledu (in snega) z avta je, da
očistimo čim več vidnih površin – če bo na našem avtu le nekaj
kvadratnih centimetrov očiščenega vetrobranskega stekla, bomo zelo hitro
spregledali pešca ob cesti.
Blaž Poženel, Motorevija |
|